Najboljša dostopnost do plezanja
Največja prednost zunanjih nizkih plezalnih sten je velika dostopnost, kadarkoli.
Največja slabost, da se pozimi na njih nič ne dogaja.
Generalno gre za dve različici in sicer samostoječe, ki imajo povsem lastno konstrukcijo in tiste, ki so pripete na nek obstoječi objekt.
Od notranjih sten se bistveno razlikujejo pri varnostni podlagi, saj pod temi plezalnimi stenami ni blazin zaradi očitnih razlogov. Za varnost in absorbcijo padcev poskrbi “bazen” primernega prodca, kar je odlična rešitev za zunanje nizke plezalne stene. Tehnične lastnosti so seveda predpisane s standarom.
Naj vam predstavimo nekaj tipičnih primerov.
Ali ste vedeli?
Tehnično gledano so to plezalne stene, ki imajo povsem svojo konstrukcijo vključno s temeljem. Ponavadi stojijo v kakšnem športnem parku, na šolskem ali otroškem igrišču,… Zaradi svoje večinoma dokaj atraktivne oblike so precej všečne.
Sicer pa so ravno zaradi postavitev v razne parke neke vrste javno dobro, res dobrodošla alternativa komerciali.
Nekateri smo sanjali o tem že v prejšnjem tisočletju, pa so nas odločevalci gledali precej čudno. Danes se kakšen isti ves ponosen najde kot veliki podpornik plezanja. Hm, kaj vse dela čas…
Prvo takšno plezalno steno smo pri nas dobili leta 2013, ki smo jo takrat postavili (še skupaj s partnerjem) v Športnem parku Svoboda v Ljubljani. S tem je bil led prebit in od takrat je zraslo še nekaj res lepih.
Majšperk
Postavitev: 2022
Višina: 4,0m
Posebnost: Ni največja, vendar že dovolj velika, da ni bilo potrebno sprejti kompromisa komu bo namenjena. Dve stranici sta v osnovi namenjeni začetnikom, dve zahtevnejšim plezalcem, seveda pa lahko ti plezajo kjerkoli na steni, kar omogočata izbor in razpored oprimkov. Posledično je menda kar dobro obiskana, komentar spodaj pa tudi nekaj pove.
Murska Sobota
Postavitev: 2018
Višina: 4,5m
Posebnost: Ena izmed postaj ali “atrakcij” v motoričnem parku ob Soboškem jezeru.
Odlično sodelovanje z arhitekturnim birojem, kjer so nam sicer začrtali osnovne prostorske omejitve, določili barve in še kakšno malenkost je na koncu dalo lep rezultat.
Steno smo zasnovali tako, da sta dve glavni stranici izrazito lahki in primerni za začetnike, dve pa precej previsni. Skratka smiselen koncept, da lahko nekdo na steno hodi od svojih začetkov ukvarjanja s plezanjem in tudi še dolgo potem.
Bi si zaslužila več obiska, kot ga doživi in tudi lepo število novih oprimkov, ki so jih pokradli neznanci 🙁
Lenart
Postavitev: 2022
Višina: 4,5m
Posebnost: Zaradi res solidne velikosti, je stena lahko že malo bolj kompleksne oblike (na fotografiji se zaradi perspektive vidita le dve od šestih glavnih stranic, posledično stena ne izgleda velika, pa je). Na tej steni si lahko res vsakdo najde ali sestavi svojo idealno smer.
Pri tem projektu se moramo zahvaliti naročniku za izkazano zaupanje, saj je poleg samoumevnih financ bila omejitetev le sledeči stavek: “Stena naj bo čim boljša”. Nam je uspelo? Pravijo da.
In kako je pisatelj in alpinist Tadej Golob dobil “svojo” plezalno steno? Hiter odgovor je: Ker je s tam doma. Zgodba pa je daljša, zabavna in paše v memoare.
V osnovi so konceptualno takšne kot je večina plezalnih sten v notranjih prostorih, le da so te zunaj.
Ker so zunaj je njihova tehnična izvedba seveda nekoliko drugačna, npr. imajo streho, konstrukcija je jeklena vroče cinkana, vijaki ki spajajo plošče s konstrukcijo so iz nerjavnega jekla,…
Borovnica
Postavitev: 2022
Višina: 3,0m
Posebnost: Leva tretjina je namenoma nekoliko bolj previsna, na vrhu na nosilcih strehe pa so nameščene neke vrste varovalne točke, vendar ne za varovanje plezalcev, ampak za trening jamarjev, ki so zelo aktivni v lokalnem društvu. Če je želja, se da združiti marsikaj za skupno dobro, brez škode za kogarkoli.
Poljčane
Postavitev: 2022
Višina: 3,0m
Posebnost: Malo prestroga omejitev glede barve, ampak arhitekti so tako želeli. Sicer pa maksimalna izkoriščenost danega prostora, po širini in previsu. 21m široka plezalna stena je res kar prava stvar, tudi če ni visoka.
Ljubljana
Postavitev: 2023
Višina: 3,0m
Posebnost: Ko ti otvoritev stene za zabavo naredi Natalija Gros (na fotografiji), med drugim tudi bivša Evropska prvakinja v športnem plezanju, predhodnica Janje Garnbret. Po naključnem srečanju, z željo v očeh in plezalkami v rokah, je obema pripadla čast, da je prva plezala na steni, celo pred mano, ki preskusim vsako postavitev oprimkov, ko je stena končana. Je rekla, da jo je cela prečka kar malo „navila“ 🙂
Ko sem se pogovarjal z ravnateljem le mesec po postavitvi, mi je na vprašanje kako kaj plezalna stena odgovoril, da super, ampak da je premajhna. Kljub temu, da sem jih komaj prepričal, da so se odločili za dobrih 16m dolgo steno namesto prvotno predvidenih 10m.
Največja posebnost te stene pa je to, da je opremljena s pasivnim sistem eClimber za kreiranje plezalnih smeri z uporabo aplikacije na telefonu. Kogar zanima pogled v napredno sedanjost in v prihodnost izve več na www.eclimber.rocks
Šmartno ob Paki
Postavitev: 2023
Višina: 3,2m
Posebnost: Zelo zanimiv projekt, saj je plezalna stena pod kozolcem. Je pol zunanja in hkrati pol notranja. Da bi se izognili vsem potencialnim težavam z blazinami, je absorbcijska podlaga pod plezalno steno bazen prodca, kot je to običaj pri zunanjih plezalnih stenah. Plezanje v slabem vremenu, kot pri večini zunanjih sten, pa tudi ni ovira.
Če ne veste kakšno steno izbrati in radi sami raziskujete izveste več v akademiji znanja
Bi radi jasne odgovore na vprašanja hitro in konkretno?
MR & Co. d. o. o.
Cesta v Zgornji Log 67
1000 Ljubljana
Slovenija
Telefon: +386 41 636 319
E-naslov: info@1climbingwall.com
